Po geografski legi in površinski oblikovnosti je Občina Selnica ob Dravi po letu 1971 s priključenim delom Janževe gore, Spodnje in Zgornje Selnice ter z nižinskim naseljem Črešnjevec ob Dravi, del Osrednje Dravske doline. Občina meri 64,5 km2 in šteje 4462 prebivalcev.

Dobra infrastrukturna opremljenost, bližina Drave in položaj ob magistralni cesti so vplivali na razvoj kraja. Dravska dolina je s svojo specifično lego odigrala v političnem, kulturnem in gospodarskem pomenu zanimivo vlogo. Slovenci so jo poselili že konec 6. stoletja. Naselitveni tokovi so prihajali z vzhodne in zahodne smeri. Zlasti zanimiva je Dravska dolina postala, ko so leta 1091 ustanovili benediktinski samostan v Št. Paulu v Labotski dolini. Že ob ustanovitvi je samostan prejel številne posesti v Dravski dolini in v tej zvezi se na darovnicah pojavijo imena tega območja. Tako so leta 1093 na darovnici, s katero sta bili samostanu podarjeni dve kmetiji, prvič v zgodovini omenja Selnica (aput Celtnitz).

Kmetje spodnjega dela Dravske doline so bili podložniki šentpavelskega samostana, nato gospodične Viltuš in žlemberške gospoščine. Nekaj pa jih je bilo podložnikov tamkajšnih župnikov (brezenskega, selniškega in kamniškega). Od 13. stoletja dalje je pričelo ozemlje Dravske doline doživljati hitrejšo preobrazbo. S krčenjem gozdov in grmičevja so nastale na planih slemenih in položnih pobočjih številne raztresene kmetije. V 14. stoletju se je začel razmah ovčereje, nastali so novi živinorejsko – ovčarski kmetijski obrati, sirnice in švajge.

Prebivalstvo je naraščalo zelo počasi, skoraj 500 let se število kmetij in prebivalstva ni spremenilo. Povečalo se je šele po letu 1780. Razmah industrializacije je pustil močne posledice tudi v Dravski dolini. Velikega pomena je bila izgradnja obdravske železnice Maribor – Dravograd – Celovec leta 1863, ki pa ni zatrla transportnega pomena Drave. Ozemlje Dravske doline, zlasti njen gorati del, je postalo pomembno lesno in trgovsko področje na Slovenskem. Proti koncu 19. stoletja smo sledili nazadovanju živinoreje in prehajanju na gozdno gospodarstvo. Opuščanje pašnikov in nazadovanje živinoreje sta osnovna kazalca te naraščajoče deagrarizacije. Najmočnejšo vlogo v nadaljnjem oblikovanju pokrajine je imelo steklarstvo, pa tudi rudarstvo, oglarstvo in železarstvo.

Selnica ima zanimivo zgodovino tudi na kulturnem področju. Naravno in kulturno dediščino na območju občine Selnica ob Dravi predstavljata območje Svetega Duha na Ostrem vrhu in Viltuški grad z izjemno umetniško in kulturno vrednostjo. Omeniti je treba tudi cerkev Svete Marjete v središču Selnice, cerkev sv. Janeza Krstnika na Janževi gori in kip Janeza Nepomuka, zaščitnika splavarjev. V občini je tudi najstarejša hidroelektrarna na reki Dravi v tem delu Evrope – HE Fala. V njej je urejen muzej tehniške dediščine, razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.  Sedanje bogato kulturno življenje ohranjajo številna kulturno umetniška društva.